Kotnikovo ulico v Ljubljani poznamo predvsem kot “ena ulica pred Metelkovo” ali “tam kjer je Ministerstvo za kulturo”, nekateri jo poznajo tudi kot naslov Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne. In ravno nad njo, slehernemu mimoidočemu ne vidno, je ploščad, med dvema blokoma. Ozelenjena ploščad se nahaja v 1. nadstropju. Dostopna vsem stanovalcem iz dvainsedemdesetih stanovanj in kljub vsem je zanemarjena. Možnosti, ki jih ponuja s svojo dostopnostjo in hkrati odmaknjenosti od ulice, se na žalost zdi, da je ploščad pozabljena in zapostavljena. Zaradi tega je manj privlačna za stanovalce, kar se kaže v njihovi nezainteresiranosti. Ograja, stopnišče in rampa so dotrajani in nekoliko nevarni. Rastline so zanemarjene. Edini prostor za počitek je betonski blok ali dva lesena stola, ki tu in tam vseeno privabijo kakšnega stanovalca na jutranjo kavo. Takšna podoba vsekakor ne spodbuja ljudi k druženju in preživljanju prostega časa na ploščadi. Vendar pa bi se lahko situacija spremenila, če bi se skupnost zavedala potenciala prostora in se odločila za njegovo preobrazbo. Lahko bi organizirali zasaditev novih rastline in namestitev vrtnega pohištva. S časoma bi prostor pridobil uporabnost glede na potrebe stanovalcev. Pomenil bi prostor za druženje, sprostitev ali celo manjše prireditve. Vendar stanovalci gredo zgolj mimo ploščadi, je ne vidijo in zaznajo, se na njej ne ustavijo.
Vse dokler ni prišlo do dvotedenske okvare dvigala.