Na temo vmesnosti sem si v domačem kraju – Ravnah na Koroškem izbrala lokacijo okoli enih izmed najstarejših blokov na Koroškem. Ko sem doma, se mimo njih peljem skoraj vsak dan in vedno se vprašam isto vprašanje – če ljudje nimajo balkonov in urejenih površin za srečevanja, kje se sploh družijo? Kot potencial sem videla nekatere prostore pred in za blokom, ki bi jih lahko izkoristili. Prostori, ki so tam, dostopni vsem, ki čakajo, da postanejo nekaj vmesnega in kamor bi vsak prinesel nekaj njihovega, zasebnega. Na Ravnah na Koroškem se je že leta 1620 razvilo fužinarstvo. Kasneje so ob reki Meži začele delovati prve delavnice. To je povzročilo razmah industrijske izdelave železa, ki je bila in je še zdaj ena izmed najpomembnejših panog na Koroškem. Na Ravnah je bilo tako središče dejavnosti. S tem se je začelo mesto razvijati in privabljati delavce. Prostori, ki jih analiziram pripadajo enim izmed najstarejših blokov, ki so jih zgradili za bivanje delavcev železarne. Bloki so v uporabi še danes, saj so bili vmes prenovljeni. Gradnja blokov se je pričela že leta 1911, prostori se od takrat niso bistveno spremenili. Dvorišče pred blokom so uporabljali za sušenje perila, za zadnji del pa iz fotografij predvidevam, da ni bil v uporabi.

1.

Oče in mama pravita, da večkrat dnevno kadita pred blokom, saj nimajo balkonov, zato so prisiljeni iti ven. Moti ju, ker sta pred blok postavljeni dve klopi in še te dve propadata. Tudi onadva vmesne ploščadi pred blokom vidita kot nekaj, kar bi se dalo izkorisiti. Ker nimajo skupne sušilnice in ker nimajo balkonov mama pove, da večkrat – sploh poleti – zunaj suši oblačila. Najraje na ploščad pred blokom postavi svoje stojalo. Pove tudi, da je poleti večkrat videla, ko je kdo tam presajal rože ali pa posadil kakšno rastlino v lonec. Sin in hčerka sta se na podestih, ko sta bila majhna igrala (saj so drugod parkirišča in prometne površine). Zdaj pravita, da se zunaj ne zadržujeta veliko.

2.

Pravita, da bi sedeli na ploščadi, če bi bila primerno urejena. Si želita da bi bile tam nove klopi, morda rastline. Da so okna obrnjena proti tem delu, ju ne moti. Ker nimajo balkonov, se morajo zadrževati v stanovanjih. To ju dela nesrečne. Zunaj bi sedeli, vendar mladi vedno pustijo kaj za sabo – ne pospravijo, ko sedijo zunaj. Ena izmed njiju omeni, da ima veliko sostanovalcev pse in da za njimi ne čistijo iztrebkov, zato se zelo ne rada zadržuje v okolici bloka, saj kot reče, ji gre to izredno na živce. Pred nekaj leti so si sami zgradili manjšo leseno utico zraven blokov, vendar že propada. Mladi tam puščajo odpadke in včasih tudi kaj polomijo.

3.

Pred in za blokom večkrat sprehajata psa. On pravi, da je imel na ploščadi dva lončka s sadikami čilijev. Ona se pred blokom ne zadržuje veliko, razen če kdaj zunaj sreča koga, ki ga pozna. Takrat se vsede na klop ali pa samo stoje poklepeta.