Konec dvajsetih let je France Tomažič v soavtorstvu s profesorjem Jožetom Plečnikom načrtoval gradnjo stavbe Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti. Tik pred koncem gradnje so mu v zavarovalnici zaupali še gradnjo šestnajstih vrstnih hiš za svoje varovance za Bežigradom. Hiše so oddajali najemnikom, ki so bili večinoma državni in mestni uradniki z družinami. Namenjene so bile bogatejšemu sloju, o čemer pričajo tudi prostori za služinčad v kleti.

Tomažič je v naselju na Dermotovi uvedel novost za ljubljansko stanovanjsko gradnjo, nov tip enodružinske hiše v vrstni zazidavi. Namesto da bi hiše postavil samostojno, jih je umestil v niz, na severni rob parcele. Ostalo območje na južni strani je namenil vrtovom. Tudi razporeditev notranjih prostorov je drugačna od tiste v starejših hišah. Tako so imele na primer vile iz časa po potresu bivalne prostore obrnjene na cestno stran in servisne proti vrtu. V hišah na Dermotovi je ravno obratno. Proti vrtu na jugu se odpirajo vsi bivalni prostori. Na ulični strani so le majhen predprostor, vhod, stopnišče in loggia.

Hiša je jasno razdeljena po vertikali, na dnevni del s kuhinjo, jedilnico in salonom v visokem pritličju ter na nočni del, sobi s kopalnico, v nadstropju. Sobe so neprehodne, med seboj niso povezane, kot v nekaterih drugih sočasnih primerih. S tem nakazujejo spremembo v razumevanju zasebnega prostora znotraj družine.