Vile za topniško vojašnico

naslov

/

leto izgradnje

1927-28

ozadje

/

arhitektura

Vladimir Mušič

urbanizem

Vladimir Mušič

investitor

Mestna občina Ljubljana

V letih 1927 in 1928 so za topniško vojašnico za Bežigradom zgradili 19 hiš z 69 stanovanji, od načrtovanih 23. Gre za dvo- in štiri-stanovanjske vile, takrat locirane sredi obširnih vrtov, ki so navzven dajale vtis enodružinskih hiš. Oblikovane so v “dveh otokih”, ki ju ločuje Topniška ulica, zahodno od njih pa poteka Dunajska cesta. Hiše stojijo tesno skupaj, med njimi pa potekajo ožje ulice in pešpoti. Načrtovali so tri tipe in izgradili 4 dvostanovanjske hiše tipa 4, 10 štiristanovanjskih hiš tipa 5 in 5 štiristanovanjskih hiš tipa 6. Prvi tip je imel dva vhoda s stopniščem in nadstreškom iz zadnje strani, glavno lice pa so zaznamovala 4 okna s polkni. Zunanji izgled se danes pravzaprav ni ohranil. Tip 5 ima skupni vhod, medtem ko gre pri šestem tipu za 4 vrstne hiše z lastnimi vhodi. Fasada je enostavna, ampak plastično zaznamovana s preprostimi zidci, ki poudarjajo okna, balkone in vhode. Pred njimi je manjše stopnišče, ki je na vsaki strani obogateno s stebričkom in kroglo na vrhu. Izgled objektov se do danes ni ohranil, fasade so obnovljene, zamenjano je stavbno pohištvo, nekateri deli so stihijsko dozidani.

V hišah tipa 4 sta se v visokem pritličju nahajali kuhinja in kopalnica z ločenim straniščem, v 1. nadstropju pa sta bili dve spalnici. Pri petem tipu je majhna veža vodila v kuhinjo, večjo spalnico in manjšo sobo, prav tako pa je imel shrambo in majhno stranišče. Do majhnega prostora s kadjo se je dostopalo skozi kuhinjo. Tloris šestega tipa pa nam kaže vežo s stopniščem iz katere se je dostopalo v kuhinjo s kopalnico, po stopnicah pa si prišel v dve spalnici. Med stanovanji je vseeno prihajalo do razlik. Najbolj izpostavljene so bile tiste v hišah tipa 5. Stanovanja v 1. nadstropju so imela parketna tla, lepe lončene peči, lega pa je bila suha, zračna in mirna. V pritličnih stanovanjih pa so bila  nameščena navadna tla, železne barvane peči, ki naj bi po uporabi smrdele in postale rjave. Stanovanja so bila vlažna in jih ni bilo mogoče prezračiti niti ob lepem vremenu, ker bi stanovalci s tem tvegali morebitne tatvine, prav tako so bili izpostavljeni prašenju in stresanju smeti ter ropotu.