Vila Wettach je Ljubljančanom poznana, saj je po 2. svetovni vojni je v njej dobila prostore Centralna tehniška knjižnica, danes pa je sedež veleposlaništva Združenih držav Amerike. Zgrajena je bila v enem izmed najbolj reprezentativnih stanovanjskih predelov poznega 19. stoletja, v vilski četrti med današnjo Prešernovo cesto in Tivolijem, ki je bila pozidana po velikem ljubljanskem potresu. Vilo je postavil dunajski akademski slikar Heinrich Wettach, ki se je priselil v Ljubljano okrog leta 1885 in tu živel do konca 1. svetovne vojne. Načrte za vilo je napravil avstrijsko-češki arhitekt Alfred Bayer, gradilo pa jo je stavbno podjetje Viljema Trea.

V tem obdobju in vse do konca 1. svetovne vojne v Ljubljani skorajda niso gradili klasičnih vil za eno družino. Prevladovale so dvostanovanjske hiše, ki so bile na zunaj podobne vilam, notranja razporeditev pa je sledila tisti v večstanovanjskih stavbah: v sredini stavbe je bilo stopnišče, ki je vodilo do lastnikovega stanovanja v visokem pritličju ali nadstropju in v ostala stanovanja, ki so jih oddajali najemnikom za visoke letne najemnine.

V vili Wettach sta bili v vsakem nadstropju prvotno dve stanovanji. Razdeljena so bila na bivalne prostore, orientirane na cestno stran in servisne, ki se odpirajo proti vrtu. Vsako stanovanje je imelo svojo kopalnico in stranišče, ogrevali pa so jih na drva ali premog. Stanovanja so vključevala tudi sobo za služinčad ob kuhinji in shrambi, kar priča o tem, da so bili najemniki premožnejši prebivalci, zlasti uradniki in trgovci. Lastnik Wettach si je stanovanje uredil v drugem nadstropju. Imel je atelje, v katerem je med letoma 1896 in 1914 vodil privatno slikarsko šolo.