Po 2. svetovni vojni so z željo, da bi gradnjo stanovanj pocenili in pospešili, vedno bolj razvijali prefabricirano in montažno stanovanjsko gradnjo. Arhitekt Danilo Fürst je leta 1949 razvil sistem montažne gradnje Hitrogradnja. Prvo stavbo po tem sistemu so postavili na Ptujski ulici za Bežigradom. Po letu 1949 je bila po sistemu Hitrogradnje zgrajena večina stanovanjskih stavb v Sloveniji, najpogosteje v obliki dolgih dvonadstropnih blokov. V začetku šestdesetih se je Fürst ukvarjal s sistemom lahke montažne fasade. Z inženirjem Jožetom Janom sta razvila montažne fasadne panele, imenovane TERM, ki so sestavljeni iz lesenega okvira in termalne izolacije Tervol, z zunanje strani obdani s salonitno ploščo, znotraj pa z vlakneno. Prvi stolpič TERM je bil zgrajen leta 1960 na Prekmurski ulici v Ljubljani, leta 1962 je bila postavljena večja skupina za Bežigradom, sledili so še stolpiči v Mariboru in Maglaju. Enak sistem je Fürst prenesel tudi na vrstne hiše TERM v Kranju in Škofji Loki.

Poleg kakovostne in cenene fasadne rešitve so stolpiči TERM uvedli še eno novost, fleksibilen tloris. V posameznem nadstropju stolpiča so štiri stanovanja. Konstrukcijo vsakega sestavljajo trije obodni zidovi in štirje stebri. Edini fiksni element v stanovanju je vzdolžna nosilna stena, ki vključuje instalacije. Tako urejen tloris omogoča uporabniku poljubno razporeditev prostorov. Umestitev kopalnice in kuhinje je z instalacijsko steno določena, vse ostale prostore pa lahko s predelnimi stenami in pohištvom poljubno odpira ali pregrajuje.

“Dozorelo je spoznanje, da je treba zavreči vse dosedanje načrte in v Sloveniji ob potrebnih delovnih pogojih realizirati stanovanja po novih načrtih, ki bodo izraz našega napredka in izraz pri delu pridobljenih izkustev.”
(Danilo Fürst, Prispevek k vprašanju razvoja standarda stanovanj v Sloveniji, Arhitekt, 1, 1951, str. 10)