Ilija Arnautović in Milan Mihelič sta v okviru Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana razvijala stanovanje s središčnim sanitarno-gospodinjskim vozlom. Najprej so postavili dve eksperimentalni stanovanjski enoti na Peričevi ulici za Bežigradom. Preizkusi so dokazali, da takšna zasnova prinaša prednosti pri izdelavi instalacij in opreme, zato so jih uporabili najprej v stolpnicah ob grajskem griču na Roški ulici. Zgradili so jih v klasični opečni gradnji, kasneje pa njihovo različico v železobetonskem skeletu postavili še na severni rob Savskega naselja. Pri teh so uporabili tudi prefabricirane montažne elemente, fasadne panele in okenske ter parapetne elemente.

Roške in Savske stolpnice so bile v času izgradnje v Ljubljani prvi primer novega tipa stanovanjske stavbe, stanovanjske stolpnice, ki v posameznem nadstropju združuje štiri stanovanja okrog central­nega jedra s stopniščem in dvigalom. Z umikom slednjih dveh v središče omogoči vsakemu stanovanju naravno osvetljenost z dveh strani. Tudi osnova posameznega stanovanja je predstavljala koncept novega, za tisti čas revolucionarnega tipa krožnega stanovanja s središčnim sanitarno-gospodinjskim jedrom. V sredino je postavljen industrijsko izdelan “sanitarni zaboj”, ki združuje vse instalacije, odtočno cev, vodovod in plinsko cev ter prezračevalne kanale. Nanj se navezujejo kuhinja, kopalnica in stranišče. Okrog vozla se vrstijo bivalni in spalni prostori, ki so povezani v krožni obhod. Razmeroma majhno stanovanje s takšnim nizanjem prostorov pridobi vizualno povečanje prostornine in večjo uporabno vrednost.