Soseka “Novo Brdo” je drugi del soseske, ki je bila za “Zelenim gajem” zgrajena na območju nekdanje opekarne na Brdu. Sosesko sestavljajo stanovanjske stavbe, ki sta jih financirala Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Območje je razdeljeno na dva dela: južni, ki so ga načrtovali Dekleva Gregorič arhitekti (funkcionalni enoti E2 in E3, financer SSRS) in severni, ki so ga načrtovali Nava arhitekti (funkcionalna enota E1, financer JSS MOL). V južnem delu je 307 javnih najemnih stanovanj, ki jih oddaja SSRS in v severnem 174, oddaja pa jih JSS MOL.

Urbanistična zasnova

Zemljišče območja E1 na severni strani obrobljajo trgovine, na vzhodu pa preko padavinskega zadrževalnika prehaja v  ježo in travnike ob Poti spominov in tovarištva. Na zahodu je prometna in hrupna Pot Rdečega križa, ki povezuje Tržaško cesto s Tehnolškim parkom in zahodno mestno obvoznico. Območje E1 preko zelene klančine na jugu prehaja v območje E2 in E3.

Urbanistično zasnovo narekuje izbor lamelnega tipa stanovanjskega bloka. Lamele dveh dolžin so po zemljišču razporejene v vzporedne pasove, z daljšimi stranicami v smeri sever-jug. Pasovi med njimi so namenjeni dostopom v bloke in zunanjim ureditvam za druženje stanovalcev in preživljanju časa. Območje zazidave je prosto motornega prometa, saj je parkiranje urejeno v garaži, ki izkoristi višinske razlike terena in neposreden uvoz z nivoja Poti Rdečega križa.

Na vzhodni strani zazidave je paviljon za skupnostno rabo stanovalcev, ki lahko v njem organizirajo različne družabne, izobraževalne in druge dogoddke. Prostori za skupnostno rabo stanovalcev so dobrodošla novost v gradnji javnih najemnih stanovanj, saj ponujajo prostor za dejavnosti, ki dopolnjujejo bivanje in potencialno krepijo skupnost. Relativno majhna stanovanja namreč težje dopuščajo druženje večjih skupin in odvijanja dejavnosti, ki segajo izven okvira bivanja. Stanovalci lahko paviljon ob zelenem vzhodnem robu območja E1 uporabljajo za športno-rekreativne aktivnosti (joga, telovadba itd.), skupno kuhanje in druženje, praznovanje rojstnih dni itd.

Paviljon kot samostojna stavba za skupnostno rabo izkazuje drugačen pristop kot v južnem delu soseske, kjer so skupnostni prostori stanovalcev razpršeni in razporejeni v pritličja blokov. Nahajajo se ob vhodih v bloke in se z velikimi okni obračajo proti prečni “promenadi” s peš oz. kolesarskimi dostopi do blokov.

 

Arhitekturna zasnova

Zazidavo sestavlja šest blokov, dva daljša (tip A) in štirje krajši (tip B). Vhodi v bloke, ob katerih so kolesarnice, se obračajo na tlakovane vmesne pasove, ki delujejo kot manjši vzdolžni trgi. Stanovanja racionalnih velikosti so v krajših blokih vogalna in dvostranko orientirana, z izjemo garsonjer. Vogalna stanovanja v daljših blokih so ravno tako dvostransko orientirana, medtem ko imajo sredinska enostransko orientacijo (vzhod ali zahod). Posebnost so strešna stanovanja s strešnimi terasami.

Od skupno 174 stanovanj je 18 prilagojenih oz. prilagodljivih za ljudi z različnimi oviranostmi.

Prepoznaven element blokov so kovinski konzolni balkoni zelene in bele barve, zamreženi s polprosojnimi kovinskimi ograjami. Balkoni prredstavljajo podaljške sicer majhnih stanovanj v zunanjost.