Pouspešnem in finančno vzdržnem projektu, ko je mestna občina postavila prvo mestno hišo na Prulah, so se odločili, da na občinskih zemljiščih uresničijo še več podobnih načrtov. Tako so avgusta 1922 nastali načrti za prvo hišo, ki jo je za Bežigradom gradila mestna občina, načrti za drugo mestno delavsko stanovanjsko hišo nedolgo zatem, maja 1923. Hiši, ki spominjata na grajsko palačo, sta stali na severnem in južnem robu parcele, vendar je srednji del stavbe pomaknjen navznoter, kar omogoči širši ozelenjen predvrt, ki je bil zasajen z drevesi. Med stavbama je bil velik nepozidan prostor z vrtovi, kjer danes stoji Kobetova delavska kolonija.

Somerno stavbo zaznamujeta masivna stranska stolpa in več vhodov. Fasada prve in druge mestne hiše za Bežigradom je nad vsakim polkrožno zaključenim vhodom okrašena z drobnim štukaturnim okrasjem. Prvo nadstropje je od visokega pritličja tudi navzven ločeno s poudarjenim zidcem, ta se v cikcakastem vzorcu ponovi nad okni prvega nadstropja. Osrednji del stavbe je še dodatno poudarjen s frčadama z dvema oknoma in okroglim oknom nad njima. Fasada je razgibana s številnimi vhodi in okni različnih dimenzij, kar se najlepše vidi na zadnjem licu druge mestne hiše, katere okna so opremljena z zelenimi polkni.  Zasnova fasade, ki ji kasneje sledi tudi sedma mestna hiša za Bežigradom, je simetrična in narekuje notranjo ureditev prostorov. Prebivalci so stanovanja očitno hitro zapolnili, saj so na načrtu že vpisani priimki bodočih stanovalcev. Glede na stanovanjsko stisko in siceršnje neugodne stanovanjske razmere so bila stanovanja precej velika. Delavska stanovanja so bila do tedaj pogosto omejena na en sam prostor, v katerem se je tako kuhalo kot spalo. Za bežigrajski mestni hiši načrt poleg dveh sob vsebuje tudi s štedilnikom opremljeno kuhinjo, shrambo in sanitarne prostore, kar sploh ni bilo samoumevno.