Kozolec

naslov

Slovenska cesta 51

leto izgradnje

1953–1957

ozadje

Od povojne obnove mesta do gospodarske reforme

arhitektura

Edo Mihevc

urbanizem

/

investitor

Gradis

Kozolec, pogled z Dunajske (foto: Valentina Cunja, vir: arhiv Zavoda Trajekt)

Palača Gradis oziroma Stanovanjski blok Titova cesta je v času gradnje dobila ime Kozolec, saj je s svojim skeletnim ogrodjem in poudarjenimi horizontalnimi ploščami spominjala na slovenski kozolec. Poslovno-stanovanjski blok predstavlja slovensko izpeljavo marsejskega bloka L’Unité d’habitation arhitekta Le Corbusiera, ki je uveljavil koncept vertikalnega samozadostnega mesta v mestu. Ta v enem objektu združuje vse tiste funkcije, ki jih stanovalci potrebujejo za vsakdanje bivanje. Pritličje Kozolca tako zasedajo trgovine, v mezaninu sta bili prvotno restavracija in klubski prostor. Sledi šest nadstropij, namenjenih stanovanjem. V kleti naj bi bilo kegljišče, na dvorišču pa so načrtovali tudi kinodvorano. Streha bloka je ravna in pohodna, namenjena skupni rabi stanovalcev. V strešnih kubusih so manjša stanovanja in ateljeji ter servisni prostori, pralnice, sušilnice. Na strehi je do osemdesetih let, podobno kot v marsejskem bloku 20. stoletja deloval tudi vrtec.

V svojem času je bil Kozolec konceptualno, oblikovno in tehnološko izredno napreden. Grajen je bil v skeletni armiranobetonski konstrukciji, ki je omogočala prilagodljivo organizacijo stanovanjskih prostorov. Premične predelne stene omogočajo povezovanje različnih enot v eno samo in obratno glede na potrebe uporabnika. Kljub modernosti pa je zasnova bloka še vedno klasična. Kot pri mestnih palačah iz 19. stoletja sta ulična in dvoriščna fasada drugače oblikovani. Tudi javna in zasebna sfera sta jasno ločeni. Vhodi v lokale in poslovne prostore so na ulični in za stanovalce na dvoriščni strani. V stanovanjski del vodijo trije vhodi s stopnišči, ki povezujejo različne tipe stanovanj, od garsonjere do štirisobnega stanovanja s kabinetom. Sobe so vedno bolj določene glede na funkcijo – kuhinja je ožja in oblikovana z vgradno kuhinjo po frankfurtskem vzoru, dnevna soba je večja. Delitve na servisne in bivalne prostore ni več, bolj je izrazita ločitev na dnevni in nočni del. Novost v stanovanjih je tudi vgrajena stanovanjska oprema.