Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je na območju opuščene opekarne in glinokopov na Brdu leta 2017 zaključil gradnjo stanovanjske soseske Zeleni gaj. Gradnja soseske je trajala vse od leta 2010, načrtovali pa so jo na podlagi urbanistično-arhitekturnega natečaja iz leta 2005. Zeleni gaj je leta 2021 dopolnila še soseska Novo Brdo na drugi strani Poti Rdečega križa. Pri gradnji slednje je kot investitor sodeloval tudi Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) in skupaj je bilo zgrajenih okoli 1.100 stanovanj, kar je daleč najvećji stanovanjski projekt javnih stanovanjskih skladov.

Soseska Zeleni gaj ponuja okoli 640 stanovanj, od katerih je večina lastniških. Leta 2017 je SSRS spremenil strategijo in se od gradnje za prodajo preusmeril na gradnjo najemnih stanovanj, ki se nahajajo v blokih funkcionalne enote E2 in jih je skupno 104.

Urbanistična zasnova

Sosesko Zeleni gaj tvorijo stanovanjske stavbe dveh osnovnih tipologij, bloka in vrstne hiše. Stavbe se z razporeditvijo v daljše in krajše nize blokov in vrstnih hiš odzivajo na gričevnato zemljišče in prometno Pot Rdečega Križa. Bloki različnih tipov so razporejeni nekoliko pahljačasto in zgoščeni na jugozahodnem delu območja, ki ga na vrhu vzpetine zaključujejo nizi vrstnih hiš.

V osrčju zazidave je večji zunanji prostor z različnimi ureditvami, ki se razteza tudi med bloke. Skozi naselje vodijo pešpoti, ob katerih se nahajajo otroška igrišča, prostori za druženje in košarkarsko ter nogometno igrišče. Temu je dodana še manjša parkovna zasaditev s sadnim drevjem in bajerjem.

Prometna ureditev gradi na ločevanju motornega prometa od pešpoti in promet omejuje na vzhodni rob (Pot Rdečega križa) ter dve prečni ulici. Večina parkirnih mest je v podzemnih garažah na jugu in severu zazidave.

Soseska Zeleni gaj je kljub nazivu po tipu bližje stanovanjskemu naselju, saj ne vsebuje družbenih (šola, vrtec, kjnižnica itd.) in podpornih programov (trgovine, storitve itd.), ki so sicer bistveni gradnik sosesk. Tem vsebinam je namenjen le južni rob zazidave, kjer so kavarna, frizerski salon in nekaj drugih poslovnih prostorov. Ostale vsebine črpa iz neposredne in širše okolici Brda, Vrhovcev in Viča.

Zasnova stanovanjskih stavb

Stavbe so načrtovale tri skupine arhitektov: Dekleva Gregorič, Multiplan in Bevk Perovič arhitekti.

Bloki funkcionalne enote F4

Arhitekturni biro Dekleva Gregorič je v stanovanjskih blokih (F4) predvidel 17 tipov stanovanj, ki imajo različno razporeditev prostorov. Skupna jim je robna pozicija servisnega dela, kopalnice, kuhinje in predprostora, ter veliki in svetli dnevni bivalni prostori. Prepoznavna značilnost enote F4 je skupni notranji prostor vseh stanovalcev, ki je umeščen nad vsakim vhodom v blok. Ta lahko služi kot notranje otroško igrišče v zimskem času, prostor za izvajanje popoldanskih aktivnosti ali pa kot prostor za praznovanja.

Bloki funkcionalne enote F5

Multiplan arhitekti so v zazidavi F5 razvili raznolike tipe objektov. Pri zasnovi blokov so bili pozorni na manjšo koncentracijo stanovanj, ki so vezana na skupne vhode, na dvostransko orientacijo stanovanj in njihovo strukturno raznolikost. Na posamezen vhod in stopnišče so tako vezana do 3 stanovanja, dve večji z orientacijo vzhod-zahod in vmesno manjše z enostransko orientacijo. Vsa stanovanja imajo prostorne balkone, oz. strešne terase na vrhu blokov.

Bloki funkcionalne enote F2

Arhitekti Bevk Perović so v funkcionalni enoti F2 na severu soseske Zeleni gaj zasnovali lamelne bloke, ki sledijo naklonu vzpetine. Bloki so globji (16.5m) in imajo sredinski hodnik, ob katerem se nanizajo različno velika stanovanja z vzhodno oz. zahodno orientacijo. Stanovanja so zasnovana kot “prosti in prilagodljivi volumni” in načeloma razdeljena na dnevni del z dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico ter nočni del s spalnico in sobami. Kopalnice, wc-ji in ostale instalacije se nahajajo ob steni hodnika, v notranjosti stanovanja, medtem ko se vsi bivalni prostori odpirajo na balkon. Balkon je pomemben gradnik zasnove bloka, saj nudi stik zunanjostjo, “povečuje” stanovanje in omogoča pestre načine uporabe (shranjevanje, vrtnarjenje, sprostitev,…).

Vrstne hiše funkcionalne enote F6

Vrstne hiše se nahajajo na vrhu vzpetine ob gozdu, vzdolž ulice Ivane Kobilice. V sklopu sta dva tipa: t.i. “hiša na hiši” (Niz B, F6.1), ki stoji na robu ježe ter t.i. “hiša ob hiši” (Niz A, F6.2), ki se naslanja na vzpetino ob gozdu. Hiše so razporejene v daljše in krajše nize, ki ustvarjajo mikrososesko v sklopu Zelenega gaja, v njih pa je  30 stanovanj.

Zasnova hiš se zgleduje po nizozemskih in anglosaških vzorih ozkih in visokih vrstnih hiš. Tip “hiša na hiši” (Niz B, F6.1) sestavljata pritlično stanovanje z vrtom in dupleks s teraso oz. patijem v nadstropju. Tip “hiša ob hiši” (Niz A, F6.2) se razvije v višino, od uličnega pritličja proti vzpetini v ozadju, kjer je vrt.
V hišah so ob ulici razporejene servisne vsebine kot so vhod, garaža/parkirno mesto za avto, medtem ko so dnevno-bivalni prostori v pritličnem stanovanju hiše v nizu B v ozadju, v ostalih različicah pa v nadstropjih. Različica “hiša ob hiši” ima dnevno bivalni prostor z jedilnico, kuhinjo in dnevnim kotom razpotegnjen med teraso, ki gleda na ulico in vrtom v ozadju. V zgornjih nadstropjih so sobe, kar nakazuje na klasično organizacijo hiše z bolj “javnimi” vsebinami v spodnjih in “zasebnimi” v zgornjih nadstropjih.
Hiše so kljub razčlenjenim volumnom enotnega videza. Ovija jih lesena fasada, pritličja pa imajo oblogo iz nerjavečih jeklenih panelov ter rumeno-oranžnih lesenih plošč.