Leta 1964 je bil razpisan natečaj za stanovanjsko zazidavo območja Ferantovega vrta. Mestno središče se je zaradi gradnje velikih stanovanjskih sosesk ob mestnih vpadnicah v 60. letih vedno bolj praznilo s stanovanjskim in polnilo z dobičkonosnim poslovnim ter trgovskim programom. Namen natečaja je bil omiliti citizacijo z gradnjo stanovanj v samem mestnem jedru.

Edvard Ravnikar je v zmagovalnem projektu stanovanjski kompleks zasnoval kot gručo stanovanjskih enot. Ferantov vrt sestavljajo štiri stavbne gmote, razporejene po obodu zemljišča, ki jih na zahodni strani dopolnjuje nižji paviljonski objekt. Skupaj z obstoječimi stavbami ob Rimski ulici tvorijo robno zazidavo. Ferantov vrt tako predstavlja prvi stanovanjski projekt, ki je v poznih 60. letih ponovno vzpostavil karejski način gradnje v strogem centru mesta. Stavbne enote obdajajo dvorišče, prehoden javni park, pod katerim so garaže. Pritličja posamezne enote zasedajo trgovine in lokali, javni program parterja. Nad njim se dvigajo različno visoki stanovanjski deli.

Stanovanjski kompleks Ferantov vrt je bil zasnovan kot nadstandarda stanovanjska zazidava, namenjena trgu, kar se kaže predvsem v pestrih in prostornih stanovanjskih tlorisih. Stanovanja so velika – večina tipov zaseda celotno širino stavbne gmote in tako pridobi dvostransko orientacijo. Pri teh stanovanjih je meja med dnevnimi prostori na jugu in na nočnimi na severu jasna. Ločuje jih predsoba ob vhodu, s straniščem in kopalnico. Stanovanja dopolnjujejo balkoni s cvetličnimi koriti in terase, ki z zazelenitvijo nadomeščajo pomanjkanje zelenja v okolici.