Soseka “Novo Brdo” je drugi del soseske, ki je bila za “Zelenim gajem” zgrajena na območju nekdanje opekarne na Brdu. Sosesko sestavljajo stanovanjske stavbe, ki sta jih financirala Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Območje je razdeljeno na dva dela: južni, ki so ga načrtovali Dekleva Gregorič arhitekti (funkcionalna enota E2 in E3, financer SSRS) in severni, ki so ga načrtovali Nava arhitekti (funkcionalna enota E1, financer JSS MOL). V južnem delu je 307 javnih najemnih stanovanj, ki jih oddaja SSRS in v severnem 174, oddaja pa jih JSS MOL.

Urbanistična zasnova

Urbanistično zasnovo južnega dela Novega Brda pogojuje izbor dveh stanovanjskih tipologij: nizkega kompaktnega prostostoječega bloka in podolgovatega bloka z balkonskimi dostopi. Kompaktni bloki se odzivajo na merilo stavb v soseski Zeleni gaj in individualnih hiš v okolišu, podolgovati bloki pa na prometno in hrupno Pot Rdečega križa. Slednji stojijo vzdolž Poti Rdečega križa in tvorijo zvočni ščit soseske. Kompaktni bloki so točkovno razporejeni v njihovem ozadju in se raztezajo proti zeleni vzpetini. Pomik kompaktnih blokov v ozadje, proti vzhodnemu delu območja in njihova točkovna razporeditev sta ponudili možnost oblikovanja raznolikih in varnih odprtih prostorov brez prometa, ki so namenjeni dostopom, igri in druženju stanovalcev.

Arhitekturno-urbanistična ureditev sledi prečni pasovni organizaciji območja: pasovi grajenega in dostopnih poti tečejo izmenično in se medsebojno dopolnjujejo. Vsi vhodi v bloke potekajo s prečnih poti, t.i. promenad, ob katerih so tudi zunanji ambienti – igrišča, počivališča ipd.. Promet je omejen na pas ob Poti Rdečega križa, kjer so parkirna mesta, sicer pa je notranjost soseske namenjena le pešcem in kolesarjem. Podzemna garaža je koncentrirana v južnem delu zazidave, kar je ponudilo nekaj več raščenega terena za zasaditev višjih dreves v “žepih”na severnem delu.

Kompaktni bloki so pravokotnih oblik štirih velikosti – S, M in L. Bloki so enako široki, a različni dolgi, čemur se prilagajajo velikosti vmesnih odprtih prostorov. Racionalna organizacija podzemne parkirne garaže je omogočila prilagodljivost urbanistične zasnove pri razporejanju stavb in odprtih prostorov v pasovih grajenega.

Arhitekturna zasnova

Stanovanjsko zazidavo tvori 14 kompaktnih blokov treh velikosti (tipi S, M in L) in 4 podolgovati bloki (tip Z).V kompaktnih blokih so najemna stanovanja izjemno racionalnih velikosti, ki jih določa pravilnik za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Stavbni tipi S (majhen), M (srednji), L (velik) izhajajo iz enake osnove pravokotnega tlorisa in se nahajajo v notranjosti soseske. Razvoj tipa omogoča čim večje število vogalnih in dvostransko orientiranih stanovanj, ki ponujajo raznolike poglede in dvostranske osvetlitve. Stanovanja različnih velikosti so razporejena po nadstropjih in se v vertikali ponavljajo. V stavbah tipov S, M in L so štirje osnovni tipi stanovanj (A-2 sobno/1 ležišče, B-2 sobno/2 ležišči, C-3:4 sobno/3 ležišča, D-4 sobno/4 ležišča) oz. 16 podtipov. Večja stanovanja so v terasnih nadstropjih.

Stavbni tip Z sestavljata po dva podolgovata bloka z balkonskim dostopi do stanovanj. Povezuje jo vmesno zunanje stopnišče. Stanovanja so dvostransko orientirana, z bolj “javnimi” prostori (manjši studio, prostor za delo) na balkonski oz. ulični strani in zasebnimi na notranji strani soseske. Proti notranji strani soseske so umeščene tudi lože. Vsako stanovanje ima po eno ložo, z izjemo stanovanj tipa C, ki ima po dve.

V blokih tipa Z so 4 tipi stanovanj (A-1 ležišče, B-2 ležišči, C-3 ležišča, D-4 ležišča), stanovanje tipa A ima 2 podtipa A1z in A2z. Stanovanja so zasnovana kot t.i. »start-up« stanovanja za posameznike ali pare in tudi 3 in 4 članskim družinam v dupleksih.
Največji delež stanovanj predstavljajo manjša stanovanja, stanovanja tipa A – stanovanja z enim ležiščem. V severni lameli so stanovanja tipa A2z in v južni stanovanja tipa A1z, ki se med seboj razlikujejo po konceptu organizacije in uporabe prostorov.

 

Skupni prostori

Arhitekti Dekleva Gregorič so prostore za skupno rabo stanovalcev predlagali že v blokih v Zelenem gaju, 1. fazi soseske Brdo. V soseski Novo Brdo so koncept nadgradili in skupne prostore umestili v pritličja blokov S, M in L. Umestili so jih ob vhode v stavbe in jim dodali neposredni zunanji dostop s prečnih promenad. Skupni prostori tako niso namenjeni le uporabi stanovalcev blokov, temveč tudi potencialni delitvi z zunanjimi uporabniki ali obiskovalci.