Razpis za oddajo ponudb za izgradnjo sedme stanovanjske hiše so objavili 21. 3. 1925. Na sosednji parceli, kjer je že stalo šest novih mestnih hiš, so na vzhodu napravili pet metrov širok predvrt in na novo projektirali ulico. Prvotno namero, da se sedmo stavbo umesti med prvo in drugo stanovanjsko hišo za Bežigradom so opustili in stavbo postavili ob ulici Bežigrad. Stanovanja v njej so bila namenjena uslužbencem Mestne občine Ljubljana. Hiša ima v sredinskem delu pročelja levo in desno dva ločena vhoda s polkrožnim zaključkom. Nad pritličjem sredinskega dela se v prvem nadstropju razteza terasa, na katero se pride s stopnišča.

Stanovanji v 1. nadstropju, katerih okna gledajo na taraso, sta prikrajšani za kabinet in jedilni kot, ki ju imajo stanovanja v visokem pritličju. V načrtih se omenja 5 metrov širok predvrt zasajen z drevjem, danes zeleno površino preči pločnik. Enonadstropna zgradba obstoji pravzaprav iz dveh popolnoma enakih hiš z lastnim vhodom. Polovici združuje ena streha, ki je oddeljena s požarnim zidom v dve podstrešji. V nadstropju je osem stanovanj, vsako je bilo opremljeno z lastno kuhinjo s štedilnikom, obloženim z belimi emajliranimi ploščicami in dvema litoželeznima kuhalnima ploščama. Kuhinje se projektiralo zaradi tega, ker so že pri gradnji prve mestne hiše sklenili, da se družina čez dan zadržuje v tem prostoru, kjer je tako ali tako treba kuriti, na tak način se privarčuje pri kurjavi, spalnica pa se v tem času zrači. Jedilnica je od kuhinje ločena, vendar sta še vedno v istem prostoru, stanovanje vsebuje še sobo in kabinet. Vsako stanovanje je imelo svoje stranišče, do katerega se je dostopalo s stopnišča. Vsakemu stanovanju je pripadala shramba, stanovanja na južni strani so imela dostop do shrambe iz jedilnice, stanovalci severne smeri so do njih dostopali s stopnišča. Prostor namenjen kopeli je bil v kleti, tam se je nahajala tudi pralnica. Podstrešje je bilo namenjeno sušenju perila.