V zadnjih letih skupnostne oblike bivanja po vsem svetu pridobivajo nov zagon. Razvijajo se kot odgovor na vse večjo stanovanjsko nedostopnost, naraščajoče stroške energije, porast osamljenosti, staranje prebivalstva ter povečanje števila enočlanskih gospodinjstev. Obenem pa odražajo prizadevanja za ponovno povezovanje individualizirane družbe, boljšo organizacijo skrbi ter razvoj podnebno vzdržnih stanovanjskih rešitev.

Tudi v Sloveniji opažamo vse več poskusov vzpostavljanja skupnostne stanovanjske preskrbe, tako s strani zasebnih pobud kot javnih akterjev. Kljub temu tovrstne prakse pri nas še niso zares zaživele in se pogosto soočajo s številnimi izzivi. 

V okviru projekta Od skupnih prostorov do sobivanjskih skupnosti – oblikovanje, delovanje in upravljanje skupnostnih oblik bivanja smo raziskali različne prakse skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah in soseskah oz. večstanovanjskih zazidavah ter različne primere sobivanjskih skupnosti, ki smo jih podrobneje popisali in predstavili v dveh katalogih Skupni prostori in sobivanjske skupnosti – prakse iz tujine in Skupni prostori in sobivanjske skupnosti – prakse iz Slovenije. Z združevanjem naših spoznanj s terena in tujih študij smo analizirali njihove prostorske in organizacijsko-upravljavske značilnosti, ter ugotavljali, kateri dejavniki prispevajo k njihovi uspešnosti.  

Vabimo vas k prebiranju analize domačih in tujih praks skupnih prostorov in sobivanjskih skupnosti ter priporočil za njihovo udejanjanje.

Analiza domačih in tujih praks skupnih prostorov ter priporočila za njihovo udejanjanje

Analiza domačih in tujih praks sobivanjskih skupnosti ter priporočila za njihovo udejanjanje